Emisijah rakotvornih snovi, ki nastanejo med procesom zaradi zgorevanja
Večina nevarnih snovi je označenih in razvrščenih, obstajajo pa tudi rakotvorne snovi, ki nastanejo kot stranski proizvod med delovnim procesom (process-generated carcinogens (PGCs)).
Ker te običajno niso označene in nimajo varnostnega lista, jim je treba v praksi na področju varnosti in zdravja pri delu nameniti posebno pozornost, saj jim je dnevno izpostavljenih več milijonov delavcev v Evropi. Eden od procesov, pri katerem se tvorijo rakotvorne snovi, je zgorevanje. Zgorevanje je reakcija med gorivom in oksidantom, pri čemer se sprošča toplota. Med zgorevanjem se iz goriva in oksidanta tvori nova kemična snov, zaradi česar nastajajo izpušni plini. Rakotvorne (in druge nevarne) snovi, ki nastajajo ob zgorevanju, predstavljajo nevarnost za delavce. Primera izpostavljenosti rakotvornim snovem pri zgorevanju sta varjenje (varilni plini) in vdihovanje izpušnih plinov dizelskih motorjev.
Katere dejavnosti povzročajo emisije?
Med segrevanjem kovine ali drugega material nastanejo hlapi, ki se kondenzirajo v zelo drobne delce v zraku. Hlapi se lahko sproščajo pri varjenju, taljenju, segrevanju, sežiganju, spajkanju in obdelovanju materialov. Pri delujočem motorju nastaja ogljik in številni drugi kemični elementi, ki vsebujejo rakotvorne snovi. Do izpostavljenosti lahko pride v prostorih brez prezračevanja ali z majhnim prezračevanjem tudi, ko je motor izklopljen.
Kdo je lahko ogrožen?
Procesi zgorevanja so prisotni v številnih gospodarskih dejavnostih, kot so: predelava kovin, gradbeništvo, ladjedelništvo in dejavnost prevoza. Izpostavljenost izpušnim plinom motorjev se pojavlja v poklicih, kot so: mehaniki v avtomehaničnih delavnicah za popravilo vozil in avtobusov ter terminalih za tovornjake, vozniki tovornjakov, gasilci, gradbeni delavci, upravljavci viličarjev, delavci, ki delajo z nepremičnimi viri električnega napajanja, kot so kompresorji in generatorji, delavci, ki natovarjajo in raztovarjajo ladje ali letala, delavci, ki delajo na črpališčih nafte ali plina, ter delavci na cestninskih postajah.
Koliko delavcev je izpostavljenih?
Ocenjuje se, da je v Evropi izpostavljenih izpušnim plinom dizelskih motorjev 3,6 milijona delavcev. Poleg tega je več milijonov delavcev v EU izpostavljenih hlapom, ki vsebujejo rakotvorne kovine, kot so svinec, berilij, kadmij in nikelj. Izpostavljenost šestvalentnemu kromu se pojavlja pri varjenju nerjavnega jekla, zlitinah, ki ne vsebujejo železa, premazih, ki vsebujejo kromate, in pri potrošnem materialu za varjenje. Ocenjuje se, da je v EU šestvalentnemu kromu izpostavljenih 900.000 delavcev. Varjenje (kovinskih) premazov in ostankov, kot so premazi, ki vsebujejo kadmij, in plastični premazi, lahko prav tako vodi do nastanka strupenih hlapov.
Dejavniki, ki vplivajo na izpostavljenost
Dejavniki, ki vplivajo na izpostavljenost hlapom, ki nastajajo pri zgorevanju, so: vrsta procesa, sestava materiala, ki se sežiga, lokacija (območje ali zaprt prostor), vrsta prezračevanja (mehansko ali lokalno) in delovne prakse.
Vpliv na zdravje
Vrsta dima in s tem učinek na zdravje je odvisen od materiala, ki zgoreva. Snovi, ki povečujejo tveganje za nastanek raka, so krom (pljuča); večje tveganje za nastanek raka se pripisuje niklju (pljuča, nos), kadmiju (pljuča, ledvica, prostata), svincu (pljuča, želodec in sečni mehur) in beriliju (pljuča). Podrobnejše informacije o učinkih nekaterih rakotvornih kovin in materialov na zdravje so na voljo v informativnih listih za posamezne snovi, ki so objavljeni na spletni strani Načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi v delovnem okolju: Dejstva o izpušnih plinih dizelskih motorjev in Dejstva o hlapih, ki nastajajo pri varjenju.
Kaj lahko storite?
Hlapi, ki nastajajo pri zgorevanju, se običajno obravnavajo kot zdravju nenevarni, zato je treba posebno pozornost nameniti ozaveščenju o teh snoveh in ukrepom za zmanjšanje izpostavljenosti. Tako kot za katero koli drugo kemijsko snov je treba izvesti oceno tveganja za izpostavljenost hlapom, ki nastajajo pri zgorevanju (npr. emisiji izpušnih plinov dizelskih motorjev ali plinom, ki nastajajo pri varjenju). Zastavite si naslednja vprašanja: Ali se hlapi sproščajo v zaprte delovne prostore? Ali so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti? Ali delavci poročajo o draženju oči ali pljuč?
Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zmanjšanje količine hlapov čim bližje viru s preoblikovanjem delovnega procesa ter ponovno proučitvijo uporabljenih tehnik in materialov, na primer uporabo izvlečnega varilnega gorilnika. Če to ne deluje, je treba emisije nadzorovati v neposredni bližini vira, na primer z uporabo lokalnih prezračevalnih sistemov. Na spletni strani https://www.dustfreeworking.tno.nl/ so predstavljeni različni odsesovalniki dima.
Oprema za varovanje dihal, ki uporabnika varuje pred vdihovanjem škodljivega prahu, hlapov, pare ali plinov, se lahko uporablja le kot zadnja možnost, potem ko so izčrpane vse možne tehnične rešitve.
