Ocenjuje se, da je približno 5 milijonov delavcev v Evropski uniji izpostavljenih prahu kristalnega kremena. Mineralni prah predstavlja največje tveganje za okoljske pljučne bolezni, in sicer v rudarstvu, gradbeništvu in nekaterih drugih gospodarskih dejavnostih.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je prah kristalnega kremena, ki se lahko vdihuje, uvrstila med rakotvorne snovi skupine 1, kar pomeni, da se štejejo za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Povzroča lahko hude bolezni dihal, pri daljši izpostavljenosti pa celo pljučnega raka. Tveganje se pojavi pri vdihavanju praha.
Kdo je lahko ogrožen?
Izpostavljenost prahu kristalnega kremena se pojavlja predvsem pri površinskem in podzemnem rudarjenju ter v gradbeništvu (nizke gradnje in podzemno inženirstvo). Na področju podzemnega inženirstva je treba omeniti zlasti območja, na katerih se izvajajo zemeljska dela, razstreljujejo kamnine in gradijo predori. Poleg tega se kristalni kremen kot surovina uporablja v cementni, kemični, keramični in steklarski industriji (pesek za taljenje stekla), livarski industriji (livarski pesek), gumarski industriji, proizvodnji plastike in barv (polnjenje). Velike emisije prahu, ki lahko vsebujejo prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, so možne tudi v kmetijstvu ali vrtnarstvu. V večini primerov so delavci zaposleni v mikropodjetjih z največ devetimi zaposlenimi.
Prah kristalnega kremena nastaja predvsem pri pridobivanju in predelavi surovin, ki vsebujejo minerale z vsebnostjo kremena. Poleg tega nastaja pri (zlasti mehaniziranih in hitrih) postopkih predelave, kot so rezanje, žaganje, vrtanje, mletje in drobljenje kamnin, betona, asfalta, malte, opeke in keramičnih izdelkov. Do sproščanja prahu kristalnega kremena pride tudi pri drugih dejavnostih, kot je mešanje ali drobljenje suhih materialov, ki vsebujejo kristalni kremen, in postopkih, kot je peskanje s stisnjenim zrakom s peskom ali steklom.
Prah, ki se je že posedel na tla, se lahko ponovno dvigne v zrak zaradi vetra ali vozil, ki vozijo čezenj, kar lahko vodi do izpostavljenosti delavcev na gradbišču.
Več o snovi
Kristalni kremen ali silicijev dioksid je drugi najpogostejši mineral v zemeljski skorji. V različnih količinah se pojavlja v večini kamnin in predstavlja večino svetovnih nahajališč peska. V manjših količinah se pojavlja tudi v glini. Izdelki, v katerih je silicijev dioksid vezan, niso nevarni. Vendar se lahko med pridobivanjem in predelavo (tj. razstreljevanjem, rezanjem, vrtanjem, mletjem itd.) izdelkov, ki vsebujejo silicijev dioksid, tvorijo majhni delci, ki lahko pridejo v pljuča in nanje negativno vplivajo („kristalni kremen, ki se vdihuje“).
Vpliv na zdravje
Glavni negativni vpliv na zdravje zaradi vdihovanja prahu kristalnega kremena je razvoj silikoze. Silikoza je trajno brazgotinjenje pljuč, do katerega pride zaradi vdihanega prahu kristalnega kremena. Pri fizičnem naporu se pojavijo težave z dihanjem, ki se včasih razvijejo v težko dihanje tudi v mirovanju, pri nekaterih ljudeh pa se pojavlja tudi kašelj z izkašljevanjem ali brez izkašljevanja. K zgodnjim simptomom silikoze lahko prištevamo tudi nagnjenost k razvoju okužb dihal. Ni jasno, kako prah kristalnega kremena povzroča pljučnega raka. Najverjetnejši vzrok je kopičenje prahu v pljučih. Zaradi njegove strupenosti ga naravni obrambni mehanizmi telesa težko odstranijo, tako da ostane v pljučih in povzroča trajno vnetje.
Kaj lahko storite?
Najboljša rešitev je preprečevanje nastajanja prahu z nadomestitvijo, na primer z uporabo proizvodov z nizko vsebnostjo prahu (npr. uporaba silosov namesto vreč). Če nadomestitev ni mogoča, je treba preprečiti ali vsaj zmanjšati izpostavljenost prahu kristalnega kremena. Preprečevanje ali zmanjševanje nastanka prahu lahko dosežete z uporabo delovnih metod, pri katerih se sprošča manj prahu, in z uporabo strojev za ekstrakcijo ali mokro obdelavo. Pomembno je tudi redno čiščenje delovnih območij in prostorov. Izogibajte se odlaganju prahu. Morda je najpomembnejše, da preprečite ponovno mešanje prahu med čiščenjem, zato se izogibajte suhemu pometanju ali pihanju, temveč raje uporabite odsesovalnike prahu ali vakuumske čistilne naprave. Stalno spremljajte, ali prihaja do nastajanja prahu, in prilagodite ukrepe za obvladovanje tveganja.
V primeru dejavnosti, pri katerih nastaja veliko prahu, bi bilo treba delovna območja razdeliti na ločena območja, na katerih se delo lahko izvaja zaporedoma, da se prepreči stik tretjih oseb s prahom.
Osebna varovalna oprema (oprema za zaščito dihal) se lahko uporablja kot zadnja možnost le, če tehnični ukrepi ne zadostujejo za zaščito delavca pred vdihavanjem škodljivega prahu, hlapov ali plinov. Za nekatera delovna mesta ali delovne naloge pa je lahko edina praktična rešitev uporaba respiratorja.
Mejne vrednosti
EU directive 0,1 mg/m³ (unless specified otherwise below)
Read directive 2017/2398/EU here
| Country | National limit value | National reference | |
|---|---|---|---|
 | Austria | 0,05 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Belgium | 0,1 mg/m³ respirable fraction | Belgium reference |
 | Bulgaria | EU directive | To be included |
 | Croatia | EU directive | Croatian reference |
 | Czech Republic | EU directive | To be included |
 | Cyprus | EU directive | To be included |
 | Denmark | 0,1 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Estonia | 0,1 mg/m³ respirable fraction | Reference |
 | Finland | 0,05 mg/m3 (indicative) 0,1 mg/m3 (binding) | Reference 1 Reference 2. |
 | France | 0,1 mg/m³ respirable fraction | French reference |
 | Germany | 0,05 mg/m³ respirable fraction | German reference |
 | Greece | EU directive | To be included |
 | Hungary | 0,1 mg/m³ respirable fraction | Hungarian reference |
 | Iceland | EU directive | To be included |
 | Ireland | 0,1 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Italy | 0,1 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Latvia | 0,1 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Lithuania | EU directive | Lithuanian reference |
 | Luxembourg | EU directive | To be included |
 | Malta | EU directive | To be included |
 | North Macedonia | 0,15 mg/m³ | Reference |
 | The Netherlands | 0,075 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Norway | 0,05 mg/m³ respirable fraction | Reference |
 | Poland | 0,1 mg/m³ respirable fraction | To be included |
 | Portugal | EU directive | Portuguese reference |
 | Romania | EU directive | To be included |
 | Serbia | - | To be included |
 | Slovakia | EU directive | Slovakian reference |
 | Slovenia | EU directive | Slovenian reference |
 | Spain | 0,05 mg/m³ respirable fraction | Spanish reference |
 | Sweden | 0,1 mg/m³ respirable fraction | Swedish reference |
 | Turkey | - | To be included |
| This data was carefully collected. However, the data is subject to change and was last updated July 6, 2023 2:53 pm. |
|||
Viri: IARC, NIEHS, CDC, HS
