Po zadnjih ocenah iz leta 2019 je približno 80.000 delavcev izpostavljenih hlapom, prahu in meglicam v zraku, ki vsebujejo nikelj in njegove spojine.
Nikljeve spojine so razvrščene v skupino 1A rakotvornih snovi, kar pomeni, da se štejejo za nedvomne povzročitelje raka pri ljudeh. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je kovinski nikelj razvrstila v skupino 2B rakotvornih snovi, kar pomeni, da je verjetno rakotvoren za ljudi. Izpostavljenost se pojavi pri vdihavanju, zaužitju ali stiku s kožo. Zaradi izpostavljenosti niklju in nikljevim spojinam ljudje poročajo o težavah s kožo in dihanjem. Pri izpostavljenosti nikljevemu rafinerijskemu prahu in nikljevemu subsulfidu obstaja povečano tveganje za nastanek pljučnega raka in raka nosu.
Kdo je lahko ogrožen?
Nikelj se v obliki različnih zlitin in spojin uporablja v različne komercialne namene že več kot 100 let. Nikljeve spojine in kovinski nikelj se pogosto uporabljajo v industriji in v komercialne namene, vključno z uporabo pri proizvodnji nerjavnega jekla in drugih nikljevih zlitin, katalizatorjev, baterij, pigmentov in keramike. Večina delavcev, izpostavljenih niklju in nikljevim spojinam v Evropski uniji, je zaposlenih v proizvodnji kovinskih izdelkov in strojev, razen električnih, ter v proizvodnji vozil in plovil. Poklicna izpostavljenost je pogosta pri delavcih, ki kopljejo, talijo, varijo, vlivajo, barvajo z brizganjem ter brusijo nikelj in nikljeve spojine.
Več o snovi
Nikelj je srebrno bela kovina, ki jo najdemo v zemeljski skorji. V nizkih koncentracijah se naravno pojavlja v okolju. Z drugimi elementi lahko tvori nikljeve spojine. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti je zelo uporaben v industriji. Nikelj se večinoma uporablja v kovinskih zlitinah zaradi svojih uporabnih lastnosti, kot so: odpornost proti koroziji in vročini, trdota in trdnost.
Vpliv na zdravje
Do poklicne izpostavljenosti niklju največkrat pride z vdihavanjem prašnih delcev in hlapov ali pri stiku s kožo. Akutna izpostavljenost visokim koncentracijam niklja, ki ga vdihujemo, lahko povzroči resne poškodbe pljuč in ledvic. Dolgotrajna izpostavljenost delavcev nikljevemu rafinerijskemu prahu lahko pripelje do povečanega tveganja za razvoj raka pljuč in nosu pri delavcih v rafinerijah niklja. Kronična izpostavljenost kože niklju lahko povzroči dermatitis ter suho, razdraženo in srbečo kožo. Kronično vdihovanje kovinskega niklja in v vodi netopnih nikljevih spojin lahko povzroči težave z dihanjem, vključno s slabšim delovanjem pljuč in bronhitisom. Kronično vdihovanje topnih nikljevih spojin lahko povzroči astmo. Latentna doba med izpostavljenostjo in rakom, povezanim z nikljem, je od 13 do 24 let.
Kaj lahko storite?
Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava niklja s proizvodi brez niklja ali s proizvodi z nižjo vsebnostjo niklja. Če proizvodov, ki vsebujejo nikelj, ni mogoče nadomestiti, je treba izpostavljenost zmanjšati s tehničnimi ukrepi. Stalno izvajajte ustrezne meritve izpostavljenosti, da boste vedeli, kdaj ukrepati. Preverite, ali delavci poročajo o zgodnjih simptomih. Ozaveščajte delavce o tveganjih, varnih delovnih praksah in učinkovitih higienskih ukrepih. Kadar sprejeti ukrepi ne zagotavljajo koncentracije pod mejno vrednostjo, je treba zagotoviti osebno varovalno opremo. Osebna varovalna oprema naj se uporablja samo kot zadnja možnost, po uvedbi vseh možnih tehničnih ukrepov. Ker lahko kovinski nikelj in nekatere nikljeve spojine povzročijo preobčutljivost kože, je treba stik s kožo preprečiti, če je to razumno izvedljivo. Kjer to ni mogoče, je treba uvesti varnostne ukrepe za zmanjšanje stika s kožo.
Mejne vrednosti
EU directive (unless specified otherwise below)
Respirable fraction as of 18.01.2025 0,01 mg/m³
Inhalable fraction until 18.01.2025 0,1 mg/m³
Inhalable fraction as of 19.01.2025 0,05 mg/m³
Read directive 2022/431/EU here
| Country | National limit value | National reference | |
|---|---|---|---|
 | Austria | EU directive | Austrian reference |
 | Belgium | EU directive | Belgium refrence |
 | Bulgaria | EU directive | To be included |
 | Croatia | EU directive | Croatian reference |
 | Czech Republic | EU directive | To be included |
 | Cyprus | EU directive | To be included |
 | Denmark | 0,01 mg/m³ (insoluble 0,05 mg/m³ (soluble)) | To be included |
 | Estonia | EU directive | To be included |
 | Finland | 0,01 mg/m³ respirable fraction 0,05 mg/m³ inhalable fraction | Finnish reference |
 | France | EU directive | French reference |
 | Germany | 0,006 mg/m³ (TWA) 0,048 mg/m³ short term | German reference |
 | Greece | EU directive | To be included |
 | Hungary | 0,01 mg/m³ (TWA) | Hungarian reference |
 | Iceland | EU directive | To be included |
 | Ireland | EU directive | To be included |
 | Italy | EU directive | To be included |
 | Latvia | EU directive | To be included |
 | Lithuania | EU directive | Lithuanian reference |
 | Luxembourg | EU directive | To be included |
 | Malta | EU directive | To be included |
 | North Macedonia | 0,5 mg/m³ (TWA) 2 mg/m³ short term 0,05 mg/m³ - nickel compounds (inhalable) | To be included |
 | The Netherlands | EU directive | To be included |
 | Norway | 0,05 mg/m³ | Reference |
 | Poland | EU directive | To be included |
 | Portugal | EU directive | Portuguese reference |
 | Romania | 0,1 mg/m³ | To be included |
 | Serbia | - | To be included |
 | Slovakia | EU directive | Slovakian reference |
 | Slovenia | EU directive | Slovenian reference |
 | Spain | EU directive | Spanish reference |
 | Sweden | 0,1 mg/m³ | Swedish reference |
 | Turkey | - | To be included |
| This data was carefully collected. However, the data is subject to change and was last updated July 6, 2023 2:52 pm. |
|||
Viri: CLP, IARC, NIEHS, CDC, HS, Študija o oceni učinka (2019)
