Ocenjuje se, da je več kot 3,6 milijona delavcev v Evropi izpostavljenih izpušnim plinom dizelskih motorjev. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je izpušne pline dizelskih motorjev uvrstila med rakotvorne snovi skupine 1, kar pomeni, da se štejejo za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh.
Po ocenah je v EU skoraj 4.700 primerov pljučnega raka na leto in več kot 4.200 smrti, povezanih z izpostavljenostjo izpušnim plinom dizelskih motorjev. Glavni način izpostavljenosti je vdihovanje izpušnih plinov dizelskih motorjev. Pri delavcih, ki so pogosto izpostavljeni izpušnim plinom dizelskih motorjev, je tveganje za nastanek pljučnega raka do 40 odstotkov večje kot pri drugih delavcih.
Kdo je lahko ogrožen?
Dizelski motorji poganjajo širok nabor vozil, težke opreme in strojev. Uporabljajo se v številnih gospodarskih dejavnostih, vključno z rudarstvom, prevozom, gradbeništvom, kmetijstvom, pomorstvom in različnimi proizvodnimi dejavnostmi. Poklicno izpostavljeni so lahko na primer: mehaniki v avtomehaničnih delavnicah za popravilo vozil in avtobusov ter terminalih za tovornjake, vozniki tovornjakov, gasilci (tudi v gasilskih postajah), gradbeni delavci, upravljavci viličarjev, delavci, ki delajo z nepremičnimi viri električnega napajanja, kot so kompresorji in generatorji, delavci, ki natovarjajo in raztovarjajo ladje ali letala, delavci v kamnolomih in rudnikih, delavci, ki delajo na črpališčih nafte ali plina, ter delavci na cestninskih postajah.
Več o snovi
Izpušni plini dizelskih motorjev so kompleksna zmes plinov, hlapov, tekočih aerosolov in delcev. Dim nastane pri izgorevanju dizelskih goriv. Sestava zmesi je odvisna od lastnosti motorja, goriva in pogojev delovanja. V izpušnih plinih so razmeroma velike količine saj (veliko več kot pri bencinskih motorjih), zmes pa vsebuje več rakotvornih snovi.
Vpliv na zdravje
Kratkoročna izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev lahko povzroči draženje oči, nosu, grla in pljuč. Daljša izpostavljenost lahko poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni dihal, vključno s pljučnim rakom. Latentna doba od izpostavljenosti do pojava pljučnega raka zaradi izpostavljenosti izpušnim plinom dizelskih motorjev je od 10 do 20 let.
Kaj lahko storite?
Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je odstranitev izpušnih plinov dizelskih motorjev. Če jih ni mogoče odstraniti, je treba izpostavljenost zmanjšati s tehničnimi ukrepi. Nižjo izpostavljenost je, na primer, možno zagotoviti z uporabo drugih motorjev ali s prezračevalnimi sistemi (odsesovanje pri viru) in dobrim vzdrževanjem ter upravljanjem motorjev. Priporočljiva je tudi uvedba obsežnega vzdrževalnega programa. Stalno izvajajte pravilne meritve izpostavljenosti, tako da se ve, kdaj je treba ukrepati. Zastavite si naslednja vprašanja: Ali se izpušni plini dizelskih motorjev sproščajo v zaprte delovne prostore, kot so na primer garaže in avtomehanične delavnice? Ali so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti? Ali delavci poročajo o draženju oči ali pljuč? Raziščite, ali delavci poročajo o zgodnjih simptomih. Stalno ozaveščajte delavce o učinkih izpostavljenosti. Poleg tega jih usposobite za prepoznavanje nevarnosti, izvajanje varnih delovnih praks in učinkovitih higienskih ukrepov. Oprema za varovanje dihal, namenjena varovanju delavcev pred vdihovanjem škodljivega prahu, dima, hlapov ali plinov, se lahko uporablja le kot zadnja možnost.
Mejne vrednosti
EU directive (unless specified otherwise below)
0,05 mg/m³ as of 21.01.2023 and as of 21.01.2026 in underground mining
AWD currently under revision
Read directive 2019/130/EU here
Country | National limit value | National reference | |
---|---|---|---|
Austria | 0,05 mg/m³ (TWA) respirable fraction as of 2023 0,05 mg/m³ (TWA) respirable fraction as of 2026 for underground mining 0,4 mg/m³ short term respirable fraction | Reference | |
Belgium | 0,05 mg/m³ | Belgian reference | |
Bulgaria | EU directive | To be included | |
Croatia | EU directive | Croatian reference | |
Czech Republic | EU directive | To be included | |
Cyprus | EU directive | To be included | |
Denmark | 0,01 mg/m³ | To be included | |
Estonia | 0,05 mg/m³ (TWA) respirable fraction as of 2023 0,05 mg/m³ (TWA) respirable fraction as of 2026 for underground mining | Reference | |
Finland | EU directive | Finnish reference | |
France | EU directive | French reference | |
Germany | 0,05 mg/m³ | German reference | |
Greece | EU directive | To be included | |
Hungary | EU directive | Hungarian reference | |
Iceland | EU directive | To be included | |
Ireland | 0,15 mg/m³ | To be included | |
Italy | EU directive | To be included | |
Latvia | EU directive | To be included | |
Lithuania | EU directive | Lithuanian reference | |
Luxembourg | EU directive | To be included | |
Malta | EU directive | To be included | |
North Macedonia | 0,1 mg/m³ (TWA) 0,4 mg/m³ short term | Reference | |
The Netherlands | 0,01 mg/m³ | To be included | |
Norway | 0,05 mg/m³ | Reference | |
Poland | 0,5 mg/m³ | To be included | |
Portugal | EU directive | Portuguese reference | |
Romania | EU directive | To be included | |
Serbia | - | To be included | |
Slovakia | EU directive | Slovakian reference | |
Slovenia | EU directive | Slovenian reference | |
Spain | EU directive | Spanish reference | |
Sweden | 0,1 mg/m³ | Swedish reference | |
Turkey | - | To be included | |
This data was carefully collected. However, the data is subject to change and was last updated July 6, 2023 2:48 pm. |
Viri: IARC, IOSH, OSHA