V EU je benzenu izpostavljenih približno milijon delavcev, zaposlenih v industrijskih panogah, ki proizvajajo ali uporabljajo benzen. Benzen je razvrščen v skupino 1A rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh.
Benzen povzroča levkemijo in druge vrste raka krvnih celic. Glavni način izpostavljenosti je vdihovanje zraka, ki vsebuje benzen. Benzen se lahko absorbira tudi skozi kožo pri stiku kože z virom, kot je bencin, vendar je to manj pogosto, ker tekoči benzen hitro izhlapi.
Kdo je ogrožen?
Do izpostavljenosti benzenu lahko pride v dejavnostih, v katerih se nafta in plin proizvajata, rafinirata, distribuirata, prodajata in se naftni derivati uporabljajo. Izpostavljeni so lahko tudi poklici v proizvodnji in uporabi kemikalij (vključno z nekaterimi mazivi, barvili, detergenti, zdravili in pesticidi), popravilu avtomobilov, proizvodnji obutve, gašenju požarov in različni poklici, ki vključujejo izpostavljenost izpušnim dimom motorjev z notranjim zgorevanjem.
Med poklici, kjer se lahko pojavi izpostavljenost, so tudi jeklarji, tiskarji, laboratorijski tehniki in delavci v sončnih elektrarnah, saj benzen nastaja tudi pri razgradnji tekočine za prenos toplote.
Več o snovi
Benzen je brezbarvna ali svetlo rumena kemikalija, ki je pri sobni temperaturi tekoča. Na zraku hitro hlapi. Uporablja se predvsem kot topilo v kemični in farmacevtski industriji, kot vhodna snov in vmesni produkt pri sintezi številnih kemikalij, vključno s plastiko, mazivi, gumo, barvili, detergenti, zdravili in pesticidi.
Benzen nastaja tako pri naravnih kot umetnih procesih. Je naravna sestavina surove nafte in bencina (in s tem izpušnih plinov motornih vozil) ter cigaretnega dima. Drugi naravni viri so tudi vulkanski plini in plini, ki nastajajo pri gozdnih požarih.
Vpliv na zdravje
Kronična izpostavljenost benzenu škoduje predvsem kostnemu mozgu, mehkemu notranjemu delu kosti, kjer nastajajo nove krvne celice. To lahko povzroči slabokrvnost (zmanjšano število rdečih krvničk), zaradi česar se oseba počuti šibko in utrujeno, in nizko število belih krvničk, kar lahko zmanjša odpornost telesa na okužbe ter povzroča različne vrste levkemije. Opisani so bili tudi škodljivi vplivi na imunski sistem in reproduktivni sistem, kot so motnje menstrualnih ciklov.
Poleg rakotvornih učinkov na krvotvorni sistem ima lahko benzen tudi druge akutne in kronične učinke na zdravje. Kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam lahko povzroči omotico, slabost, glavobol, krče, nezavest in srčne motnje. Lahko tudi draži oči in kožo. Kajenje povečuje tveganje, saj je cigaretni dim velik vir izpostavljenosti benzenu. Zavedati se je treba, da je latentno obdobje med izpostavljenostjo in pojavom raka, povezanega z benzenom, od enega do deset let.
Kaj lahko storite?
Najboljša rešitev je obvladovanje izpostavljenosti s prenehanjem uporabe ali zamenjavo. Benzen na primer zamenjajte z drugim topilom ali vir benzena zaprite. Uporabite ustrezne tehnične ukrepe za obvladovanje tveganja, ki so na voljo za različne procese za spremljanje izpostavljenosti (tj. prezračevanje) in preverite organizacijske ukrepe za zmanjšanje tveganj. Izvajajte ustrezne meritve izpostavljenosti, tako da je znano, kdaj je treba ukrepati. Obveščajte delavcev o tveganjih in preventivnih ukrepih. Preprečite stik s kožo.
Osebna varovalna oprema se ne bi smela uporabljati kot edini preventivni ukrep. Najprej je treba izvesti čim več zgoraj navedenih tehničnih in organizacijskih ukrepov. Poskrbite, da se uporablja ustrezna osebna varovalna oprema. Pri izbiri opreme je treba upoštevati anatomijo delavcev, ki jo bodo uporabljali. V primeru opreme za varovanje dihal, ki temelji na prilagoditvi obrazu, pa je zelo priporočljivo, da se za vsakega delavca opravi preskus prileganja.
Mejne vrednosti
EU directive (unless specified otherwise below)
Until 05.04.2024 3,25 mg/m³
Until 05.04.2026 1,65 mg/m³
As of 06.04.2026 0,66 mg/m³
Read directive 2022/431/EU here
| Country | National limit value | National reference | |
|---|---|---|---|
 | Austria | 3,2 mg/m³ (TWA) 12,8 mg/m³ Short term | To be included |
 | Belgium | 3,25 mg/m³ (TWA) | Belgium reference |
 | Bulgaria | EU directive | To be included |
 | Croatia | EU directive | Croatian reference |
 | Czech Republic | EU directive | To be included |
 | Cyprus | EU directive | To be included |
 | Denmark | 1,6 mg/m³ (TWA) 3,2 mg/m³ Short term | To be included |
 | Estonia | 1,5mg/m³ (TWA) | Reference |
 | Finland | 3,25 mg/m³ (TWA) | Finnish reference |
 | France | 3,25 mg/m³ (TWA) | French reference |
 | Germany | 1,9 mg/m³ (TWA) 15,2 mg/m³ short term | German reference |
 | Greece | EU directive | To be included |
 | Hungary | 3,25 mg/m³ short term | Hungarian reference |
 | Iceland | EU directive | To be included |
 | Ireland | 3,25 mg/m³ (TWA) | To be included |
 | Italy | 3,25 mg/m³ (TWA) | To be included |
 | Latvia | 3,25 mg/m³ (TWA) | To be included |
 | Lithuania | EU directive | Lithuanian reference |
 | Luxembourg | EU directive | To be included |
 | Malta | EU directive | To be included |
 | North Macedonia | 3,25 mg/m³ (TWA) 13 mg/m³ short term | Reference |
 | The Netherlands | 0,7 mg/m³ (TWA) | To be included |
 | Norway | 0,66 mg/m3 0,2 ppm (TWA) | Reference |
 | Poland | 1,6 mg/m³ (TWA) | To be included |
 | Portugal | EU directive | Portuguese reference |
 | Romania | 3,25 mg/m³ (TWA) | To be included |
 | Serbia | - | To be included |
 | Slovakia | EU directive | Slovakian reference |
 | Slovenia | EU directive | Slovenian reference |
 | Spain | 3,25 mg/m³ (TWA) | Spanish reference |
 | Sweden | 1,5 mg/m³ (TWA) 9 mg/m³ short term | Swedish reference |
 | Turkey | 3,25 mg/m³ (TWA) | To be included |
| This data was carefully collected. However, the data is subject to change and was last updated July 6, 2023 2:44 pm. |
|||
Viri: CLP, IARC, ATSDR (2016) ToxFAQsTM, Študija o presoji vpliva
