Dejstva o rakotvornih snoveh, ki nastajajo med procesom zaradi abrazije
Večina nevarnih snovi je označenih in razvrščenih, obstajajo pa tudi rakotvorne snovi, ki nastanejo kot stranski proizvod med delovnim procesom (process-generated carcinogens (PGCs)). Ker te običajno niso označene in nimajo varnostnega lista, jim je treba v praksi na področju varnosti in zdravja pri delu nameniti posebno pozornost, saj jim je dnevno izpostavljenih več milijonov delavcev v Evropi. Eden od procesov, pri katerem nastajajo rakotvorne snovi, je abrazija.
Abrazija je erozija materiala zaradi premikanja površin z ene strani v drugo. Pri abraziji se material dejansko poškoduje in v številnih primerih povzroči sproščanje abrazivnega prahu. V delovnem okolju lahko abrazivni prah nastane, na primer, med žaganjem trdega lesa ali kovine ali vrtanjem v beton. Abrazivni prah lahko vsebuje rakotvorne snovi in se zelo lahko vdihuje, če ga ne odstranjujemo in ne uporabljamo ustreznih ukrepov.
Katere dejavnosti povzročajo abrazijo?
Abrazijo lahko povzroči več različnih procesov, kot so rezanje, vrtanje, brušenje, peskanje, skobljanje, mletje, žaganje in drobljenje materiala. Rakotvorne snovi so lahko prisotne v abrazivnem prahu, ki se sprošča pri opravljanju teh dejavnosti. Če delavec prah vdihne, ima lahko to negativne učinke na zdravje. Do izpostavljenosti lahko vodi tudi pometanje abrazivnega prahu.
Kdo je ogrožen?
Med najbolj izpostavljenimi so: delavci, ki delajo v procesih abrazivnega peskanja, delavci v proizvodnji opeke, betona ali ploščic, zidarji, keramičarji in lončarji, delavci, ki delajo z betonom, delavci, ki delajo v procesih drobljenja in mletja, brusilci, delavci, ki delajo v procesih drobljenja in stiskanja v lesni industriji, delavci na stružnicah, gradbeni delavci, tesarji in mizarji. Gospodarske dejavnosti, v katerih pogosto prihaja do izpostavljenosti, so: gradbeništvo, pohištvena industrija, gozdarstvo in mizarstvo.
Koliko delavcev je izpostavljenih?
Najbolj znani rakotvorni snovi, ki se sproščata pri abraziji in ju je mogoče vdihniti, sta prah kristalnega kremena (kvarc) in prah trdega lesa. Ocenjuje se, da je prvemu izpostavljeno 5 milijonov delavcev, drugemu pa 3 milijoni delavcev v EU.
Vpliv na zdravje
Ko delavci vdihavajo prah trdega lesa, se ta odlaga v nosu, grlu in spodnjih dihalnih poteh. Izpostavljenost prahu trdega lesa lahko povzroči bolezni dihal, draženje oči, bolezni kože in v primeru dolgotrajne izpostavljenosti raka.
Ko delavci vdihavajo kristalni kremen, pljučno tkivo reagira tako, da se v pljučih začnejo tvoriti fibrozni vozli in se brazgotinijo okrog delcev silicijevega dioksida. Ni še znano, kako kristalni kremen povzroča pljučnega raka.
Podrobnejše informacije o učinkih nekaterih rakotvornih kovin in materialov na zdravje so na voljo v informativnih listih za posamezne snovi, ki so objavljeni na spletni strani Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu: Dejstva o kremenovem prahu, Dejstva o šestvalentnem kromu, in Dejstva o lesnem prahu.
Kaj lahko storite?
Abrazivni prah se običajno ne šteje za zdravju nevarnega, zato je treba posebno pozornost nameniti poznavanju teh snovi in ukrepom za zmanjšanje izpostavljenosti. Tako kot pri kateri koli drugi snovi se lahko izpostavljenost drastično zmanjša z uporabo orodij za nadzor prahu, kot so odsesovalniki prahu, ekscentrični brusilniki, kladiva z integriranimi ekstraktorji ali sistemi za navlaževanje, s katerimi se zmanjša emisija abrazivnega prahu. Odstranjevanje abrazivnega prahu čim bližje viru (z navlaževanjem ali lokalnim odsesovalnim sistemom) je bistveno za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in zmanjšanje kontaminacije delovnega prostora, da se prepreči resuspenzija abrazivnega prahu. Na spletni strani http://www.dustfreeworking.tno.nl so predstavljeni različni odsesovalniki prahu.
